Categories
Nekategorizirano

VELIKI ŠMAREN ALI MARIJINO VNEBOVZETJE

UVOD

Veliki Šmaren, šmarno, velika maša, ali velika gospojnica, kot pravijo na Koroškem, je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. 15. avgusta se pravoslavni in katoliški kristjani spominjajo Marijine smrti in njenega vnebovzetja. Od leta 1992 dalje je tudi slovenski državni praznik. V Sloveniji je ta dan tudi dela prost. Leta 1950 je papež razglasil, da je bila Marija v nebo vzeta z dušo in telesom, kar so pa verjeli že prej. Telo, ki je nosilo in rodilo samega živega Boga, ni smelo zgniti in razpasti v zemlji, kar se zgodi z vsakim živim bitjem.  Menih Peter Damiani  je dal leta 1702 prazniku Marijinega vnebovzetja prednost pred praznikom  vnebohoda Gospodovega.

MARIJA KOT BOŽJA MATI

Marija, Jezusova mati, je  najbolj čaščena žena med ženskami. Marija je tudi najbolj pogosto žensko ime na Slovenskem, njej pa je posvečenih na svetu tudi največ cerkva. Celo koran hvali njeno čistost in vero. Katoličani so jo razglasili tudi za kraljico vesolja, kraljico nebes in sedež modrosti. Protestanti pa Marijinemu poveličanju in čaščenju nasprotujejo že 4. stoletja. Število njenih častilcev pa se še vedno raste, in milijoni vernikov še vedno obiskuje njena svetišča. Na poseben način častijo Marijo Slovani, še posebej katoliški Poljaki, Slovenci in Hrvati. Marija je zaščitnica Poljske.

Slika 2: Marija kot Božja mati

Nauk o Marijinem deviškem spočetju, iz Matejevega in Lukovega evangelija je deležen veliko nasprotovanj, ker naj bi rodila pravega božjega sina. Marija naj bi bila rojena brez izvirnega greha, na zemlji živela popolno življenje, in tudi po porodu ostala devica, zdaj pa naj bi bila kraljica nebes. Nima pa božanskega statusa, saj je bil Bog Judov izrazito moška oseba, kar pa Marija ni.

 MARIJINO ŽIVLJENJE

Veliko nejasnosti je povezanih z Marijinim rojstvom, življenjem in smrtjo. Znano je, da sta njena starša Joahim in Ana. Cerkev praznuje zemeljska rojstva le pri njej, Jezusu in Janezu Krstniku. Ta dan pri Mariji naj bi bil 7., 8, 9., 10. september. V Rimu so obdržali 8. september, kar je razumljivo tudi po astrološki strani, saj je v tem času Sonce v znamenju Device (Virgo). Kar se ujema z naukom o Marijini deviškosti. Slovenci Marijinemu rojstvu rečemo mali šmaren, mala maša ali mala gospojnica.  Na drugi strani pa je Marijino vnebovzetje takrat, ko je Sonce v znamenju Leva (Leo), kar simbolizira svobodo, sijaj, hrabrost, višino in zmago nad temo in nevednostjo. To je tudi povezano z izročil, da je Marija premagala zlo, ko je kači strla glavo s svojo peto.

 ZAMETKI PRAZNOVANJA

Popolne gotovosti kako se je  praznovanje Marijinega vnebovzetja začelo ni. V Bizancu so že proti sredini 6. stoletja na nedeljo pred božičem obhajali spomin svete Marije. Tako je bil v 6. stoletja 15. avgust splošno sprejet kot prazničen dan, spomin na dan, ko je Marija ‘zaspala’ v Gospodu, kar so poimenovali ‘dormitio,’ kot omiljen izraz za smrt.  Sirci so v 6. stoletju praznovali Marijino smrt 26. decembra. V Jeruzalemu imajo še danes cerkev Dormitio blažene Device Marije. Imena,  ki so jih najprej pridevali 15. avgustu, so bila zelo različna: vnebovzetje (assumptio od tu še danes v angleščini Assumption Day), Grki raje govorijo o dormitio (zaspanje), ali migratio (preselitev, tudi ‘počitek’, ali ‘odhod’ Matere božje).

V Rimu so ga obhajali od leta 570 najprej prvega januarja. Novi slovesni praznik petnajstega avgusta je v Rimu nastopil okoli leta 650 kot ‘Natale sanctae Mariae’ (rojstni dan svete Marije) ali ‘Festivitas (praznik) sanctae Mariae’.  Vera v Marjino vnebovzetje se je v vsaj enem besedilu (papeža Sergija) pojavila leta 687, potem pa se je na različne načine, gibanje v zvezi z praznovanjem Marijinega vnebovzetja nadaljevalo in tako je prišlo do sprejetja datuma (petnajsti avgust). V Rimu je ta praznik kmalu postal eden izmed največjih Marijinih praznikov.

CERKVE POSVEČENE MARIJINEMU VNEBOVZETJU

Zelo značilno je, da so bile bazilike v tistih krajih, kjer se je med Slovenci širilo krščanstvo, vse posvečene Marijinemu vnebovzetju. V Ogleju je bila taka bazilika že v 4. stoletju, v tem času tudi v Trstu na kraju, kjer je bil prej Junonin (Minervin in Jupitrov) tempelj. Prva cerkev med pokristjanjenimi Slovenci na avstrijskem Koroškem,  Gospa sveta, ki stoji na po njej poimenovanem Gosposveskemu polju, je bila že od začetka posvečena Marijinemu vnebovzetju. Temu posvečene so tudi škofijska cerkev v Kopru, Soški dolini, Kobaridu, Kanalu in Tolminu.

Ker je glavni praznik cistercijanskega reda praznik Marijinega vnebovzetja, je ena cerkev posvečena temu prazniku tudi v Stični, ki velja za žarišče krščanske kulture.. Ljubljanska nadškofija ima petindvajset farnih in dvaindvajset podružničnih cerkva, ki so posvečene Marijinemu vnebovzetju, kar je  priča o starem in globoko zakoreninjenemu čaščenju tega praznika med Slovenci. Zraven se štejejo še številne božje poti.

PRAZNOVANJE NA SLOVENSKEM

Vse našteto nakazuje na dejstvo, da ima slovensko ljudstvo dan Marijinega vnebovzetja za zelo velik praznik. V ljubljanski okolici so včasih pravili, da mora biti na ta dan vsaka krščena duša dvakrat v cerkvi.

V Brdih imenujejo ta praznik rožnica. V različnih krajih je bilo na ta dan tudi žegnanje. Marsikje je bilo na ta dan prepovedno vsako delo ali opravilo. Na Dolenjskem ni smel nihče niti rezati lesa z nožem, ker bi mu na sodni dan vse na dlani zgorelo, kaj šele da bi obiral sadje; telebnil bi na tla, si zlomil nogo ali pa bi ga pičila kača. Na Gorenjskem so pravili, da ima na Marijino vnebovzetje celo medved zaprt gobec. 

 VRAŽE POVEZANE S PRAZNIKOM

S tem dnem je bila po vsem Slovenskem povezana tudi vraža, povezana s kačami. Poročila iz prejšnjega stoletja pravijo, da so na veliko gospojnico vse kače na drevju; dan je tako svet, da se še  kače ne smejo plaziti po zemlji, zato splezajo na drevo. Na Koroškem so to povezali z izročilom, da so kače splezale na drevo, ker je Marija na zemlji kači glavo strla. Od kod to verovanje, ni jasno, kače na drevju pa poznajo tudi drugje po Evropi. 

Zaradi kač visi na velik šmaren v zraku grožnja: ljudje ne smejo plezati na drevje, da jih ne bi pičila kača. Delno lahko to razložimo s tem, da so bile te govorice o kačah namenjene otrokom in mladini. Da bi na tako velik praznik ne plezali za sadjem, ker se sadja na ta dan ni smelo obirati. Prepoved je bila v okolici Rogaške Slatine celo zasukana: velika maša je tako velik praznik, da še kača zleze dol z drevesa, toliko manj sme potem plezati nanj  človek.

OBIČAJI

Na veliki šmaren je znan tudi blagoslov zelišč, ki izvira iz 10. stoletja. Poseben blagoslov je bil predviden v Rimskemu obredniku (Rituale Romanu). Ljudje so v cerkev prinašali šopke raznih rož in zelišč, ki so jih kasneje shranjevali doma proti ognju in streli, jih zatikali v njive, hleve, mešali med živinsko krmo in žito za seme, polagali pa so jih tudi zakoncem in otrokom v posteljo. Blagoslov zelišč je bil pri nas znan le v Prekmurju, Brdih in Beneški Sloveniji. Ta običaj je mogoče povezano z legendo, da so apostoli v Marijinem grobu našli same rože, trupla pa nikjer.

ZAKLJUČEK

Marijino vnebovzetje, je torej zelo velik praznik. Ne samo za Slovence, ampak tudi drugje po svetu. S tem praznikom verniki praznujejo Marijin odhod v nebo kot božjo Jezusovo mati. Preko tradicij in starih običajev, je ta praznik postal tudi dela prost dan. Ta praznik praznujemo tudi pri nas doma. Sicer ne pečemo posebnih štrukljev ali potic, gremo pa v cerkev. Marijin praznik vnebohoda je eden izmed praznikov, ki so meni posebej pri srcu; verjetno zato, ker mi je lik Marije kot svetopisemske in zgodovinske svetniške osebnosti eden izmed najljubših. Marijina nežna milina mi je zmeraj bila v navdih.

Slika 4: Marija kot Jezusova mati

SUMMARY

The Assumption of Mary is a holiday celebrated by Catholic and Orthodox Christians on 15 August. It is one of the greatest Christian holidays and has been celebrated since apostolic times. On this day, Christians remember that the Virgin Mary was taken to heaven with soul and body. the Slovenian people consider the day of the Assumption of Mary to be a very big holiday. In the vicinity of Ljubljana, it was said that every baptized soul must be in the church twice on this day. All over the world, there are many churches, dedicated to the Assumption of Mary. Slovenians have many traditions for this day, such as blessing herbs, and going to church. Personally, this holiday is especially close to my heart, probably because Mary is one of my favorite biblical figures.

BESEDILNI VIR:

Povzeto po: OVSEC J. Damjan, 1994. VELIKA KNJIGA O PRAZNIKIH: Praznovanja na slovenskem in po svetu, str. 162. LJ: Domus

SLIKOVNI VIRI:

SLIKA 1: Avtor neznan, Marijino vnebovzetje. [4.12.2020, 15:30] Dostopno na spletnem naslovu:
https://wp.si.aleteia.org/wp-content/uploads/sites/3/2019/10/web3-assumption-of-mary-glorious-mysteries-pd.jpg?w=640

SLIKA 2: Avtor neznan, Marija Božja mati. [4.12.2020, 15:47]. Dostopno na spletnem naslovu: https://mojpogled.com/wp-content/uploads/2017/07/marija-in-njen-motiv-v-umetnosti_22.jpg

SLIKA 3: stolna cerkev v Kopru, cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru. [4.12.2020, 15:59]. Dostopno na spletnem naslovu:
https://skofija-koper.si/wp-content/uploads/2020/02/d70525fdfbb2cd3f1df4da2ee92a0a5a-700×350-c-center.jpg

SLIKA 4: Avtor neznan, Marija Jezusova mati. [4.12.2020; 16:06]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.iskreni.net/wp-content/uploads/2019/08/marijino_vnebovzetje_0.jpg